Ločitvena anksioznost pri psih in mačkah

Ločitvena anksioznost je ena najpogostejših težav v vedenju hišnih ljubljenčkov, predvsem psov, vendar pa vse pogosteje tudi mačke kažejo znake stresa, ko ostanejo same doma. Ta oblika tesnobe se najpogosteje pojavi, ko žival razvije močno čustveno navezanost na lastnika, zato vsak njegov odhod sproži občutek negotovosti in panike.
V zadnjem času, zaradi sprememb življenjskega sloga – na primer vrnitve na delo po daljšem obdobju preživetem doma – postaja ta motnja vse bolj razširjena.

Kako prepoznati ločitveno anksioznost pri ljubljenčkih

Znaki ločitvene anksioznosti niso vedno takoj očitni, sčasoma pa postanejo vse izrazitejši. Vedenja, kot so nenehno lajanje ali mijavkanje, ko so sami, praskanje po vratih, grizenje pohištva, uriniranje v stanovanju ali nenehno sprehajanje po prostoru, kažejo na to, da vaš ljubljenček težko prenaša samoto. Pri nekaterih psih in mačkah se lahko pojavijo tudi fizični znaki stresa, kot sta pretirano lizanje ali izguba apetita.
Pomembno je razlikovati med dolgočasjem in dejansko anksioznostjo. Medtem ko dolgočasje lahko povzroči občasno destruktivno vedenje, je ločitvena anksioznost globlji čustveni problem, ki ga ne rešijo zgolj igrače ali občasna zaposlitev.

Zakaj pride do ločitvene anksioznosti

Vzroki so različni, najpogosteje pa gre za spremembe v rutini. Vrnitev lastnika na delo po daljšem obdobju doma, selitev, prihod novega družinskega člana ali izguba drugega hišnega ljubljenčka – vse to lahko pri živali povzroči občutek negotovosti. Prav tako so živali, ki v zgodnjem obdobju niso bile dovolj socializirane, bolj nagnjene k razvoju te težave.
Zato je pomembno, da hišne ljubljenčke pravočasno socializirate, saj boste tako kasneje lažje premagovali proces navajanja na samoto.

Kako pomagati ljubljenčku, ki trpi zaradi ločitvene anksioznosti?

Prvi in najpomembnejši korak je postopno navajanje živali na samoto. Namesto nenadnih in dolgotrajnih odhodov začnite s krajšimi odsotnostmi in jih postopno podaljšujte. Pri tem je ključno, da vaš odhod in prihod nista čustveno napeta – izogibajte se pretiranim pozdravom in poslavljanjem, saj to le poveča občutek negotovosti.
Zelo koristno je ustvariti varen prostor – kotiček, kjer se ljubljenček počuti udobno in varno. To je lahko prostor z njegovimi odejicami, najljubšimi igračami in vašim vonjem, ki mu daje občutek tolažbe. Ohranitev dnevne rutine prav tako pomaga, saj živali obožujejo predvidljivost – redni obroki, sprehodi in čas za igro zmanjšujejo stres.
Poleg čustvene podpore in sprememb v vedenju lahko v nekaterih primerih pomagajo tudi naravni dodatki, kot je Zylkene – prehransko dopolnilo na osnovi mlečnega proteina, ki naravno pomirja ljubljenčka brez zaspanosti. Takšne rešitve so še posebej koristne, kadar žival kaže izrazite simptome tesnobe. V težjih primerih pa se ne obotavljajte poiskati pomoč veterinarja ali strokovnjaka za vedenje živali.

Ločitvena anksioznost ni prehodna faza – je resen čustveni izziv, ki zahteva razumevanje in premišljen pristop. Čim prej prepoznate znake, tem večje so možnosti, da bo vaš ljubljenček ponovno razvil občutek varnosti in miru, ko ostane sam. Z ustreznim vodenjem, potrpežljivostjo in malo dodatne skrbi se večina živali lahko nauči spoprijeti s samoto brez strahu in stresa.